Arkona je ruská pagan/folk metalová kapela založena roku 2002. Jejich texty jsou silně ovlivněny ruským folklórem a slovanskou mytologií, a jejich hudba obsahuje několik tradičních ruských hudebních nástrojů.
Jav\', vižu ten\' tvoju pred soboj.
Oščuščaja dychan\'e tvoe, na drugoj ostorone,
Na kraju mogily pustoj, ty zoveš\' za soboj.
I, šagnuv črez mogilu, ja dlan\'ju dotronus\' tebja,
Dal\'cy svoi vygryzaju do krovi, ot seroj zemli otčuščaja,
O vremeni ten\' voprošaja tvoju, čto est\' smert\'.
Jav\', ljudom isterzana, mrakom pokrytaja,
bivaja legenda umirajuščij dnej,
Derža pokryvalo iz jada,
Ten\'ju ložas\' na mogily iz smrada,
Stroit chramy stoletij iz grudy kostej.
Ranennym sledom, stupaja vo t\'me -
My mertvy duši planety
V žirom odejanii.
Mgloju okutan svet, čto vo mne,
V izrublennoj čaše ispyt\' sladkij med
Bezumno želaja,
Leža vo lože sna.
Pustymi glazami
Zrit, isčezaja, mir.
Katytsja Jav\'!
Katytsja Jav\'!
Kolom - dav obrag!
Komom - da vo mrak!
Bežim, letim ternistoj tropoju
K pereput\'ju epoch!
Čerez bol\', minuja kresty na doroge,
My, po grani žizni i snov!
Luč - ne sled puti!
Mertvych ne spasti!
Na rassvete dnja
Solnce ub\'et menja.
Taet ljud licami –
Padajut nic oni.
My - pokolenie
Osvoboždenija!
Begi, isterzanyj sud\'boj,
Noo izlaskannyj dlan\'ju vetrov!
Begi, zaputannyj tropoju iz zdezd,
Pozabytoe čado bogov!
Vyjdu, solncu poklonjus\'!
Ja ne v silach, no živu.
Bol\'no, bol\'no, no smejus\',
Vyšiv jada - ne umru!
Lezviem porežu Jav\' -
L\'etsja alaja voda.
Kaplej krovi svežich ran
Očerču epochi stan.
Jav\'! Ty bessmertna v svoem otraženii,
Padšaja nic, vosstajuščaja vnov\'!
Brodym v naslaždenii
Postup\'ju po venam tvoim,
Slovno leziem puskaja krov\'!
Smortju na mir, s usmeškoj vziraja –
Ljud sažaja na plet\',
Naši duši iz tel žadno sžiraja,
Skalja past\', ulybaetsja smert\'!
Vyjdu, solncu poklonjus\'!
Ja ne v silach, no živu.
Sliškom bol\'no, no smejus\',
Vyliv jada - ne umru,
Tronuv vzorom etu Jav\',
Čto kak talaja voda.
Probirajas\' skvoz\' durman,
Stonet Jav\' ot svežich ran!
Vse eto - Jav\'!
Vse eto - Jav\'!
Bezpolotno, drognuv ot krika mol\'by
Za spokojstvie unjavšego spes\',
I ruku na serdce loža,
K zemle padaja likom,
Tjažko vzdychajam no my
Ostaemsja zdes\'!
Katytsja Jav\'!
Katytsja Jav\'!
Kolom - dav obrag!
Komom - da vo mrak!